1. Domača stran
  2. O cepivih
  3. Kako cepiva delujejo

Kako cepiva delujejo

Cepiva delujejo tako, da imunski sistem naučijo, kako naj se bori proti bolezni, če pride v stik z njo. To močno zmanjša tveganje za hujši potek bolezni ali prenašanje okužbe na druge. Cepiva lahko ščitijo pred eno ali več boleznimi. Včasih je treba dati več cepiv hkrati, da se vzpostavi zaščita proti več nalezljivim boleznim.

Večina cepiv vsebuje oslabljeno ali inaktivirano obliko virusa ali bakterije oziroma njihov majhen delček, imenovan antigen.

Ko se oseba cepi, imunski sistem prepozna antigen kot tujek. To aktivira imunske celice, da začnejo proizvajati protitelesa in ustvarijo spomin na virus ali bakterijo. 

Če cepljena oseba pozneje pride v stik z dejanskim virusom ali bakterijo, ju bo njen imunski sistem prepoznal, zaradi česar bo začel izdelovati prava protitelesa in hitro aktiviral prave imunske celice ter s tem uničil virus ali bakterijo. To ustvari zaščito pred boleznijo.

Po drugi strani pa lahko ljudje, ki dobijo imunost po preboleni bolezni, to lahko prenašajo na druge in so izpostavljeni tveganju za resne zaplete zaradi nje.

How vaccines work
1. Antigen 2. Protitelesa 3. Imunski odziv

Zaščita

Različna cepiva nudijo različne ravni zaščite. Trajanje zaščite je odvisno od bolezni. Nekatera cepiva lahko ščitijo pred boleznijo le kratek čas, zato so morda potrebni poživitveni odmerki, druga pa ustvarijo doživljenjsko imunost.

Cepljenje ne ščiti le ljudi, ki so prejeli cepivo. Posredno ščiti tudi necepljene ljudi v skupnosti, saj zmanjšuje tveganje za izpostavljenost okužbi. Temu rečemo kolektivna imunost (z drugimi besedami tudi čredna imunost).

Sestavine

Poleg enega ali več antigenov so cepivu lahko dodane tudi druge sestavine, ki pripomorejo k ohranjanju stabilnosti in učinkovitosti cepiva. Regulativni organi zagotavljajo, da so vse te sestavine varne.

Te sestavine vključujejo:

  • stabilizatorje: za ohranjanje stabilnosti sestavin cepiva;
  • adjuvanse: snovi, ki spodbudijo imunski odziv na cepivo, zaradi česar je ta močnejši, hitrejši in trajnejši – na primer aluminij;
  • pomožne snovi: neaktivne sestavine, kot so voda, natrijev klorid (sol) ter konzervanse ali stabilizatorje, ki omogočajo, da cepivo med shranjevanjem ostane nespremenjeno in aktivno.

V nekaterih vrstah cepiv so lahko v sledovih prisotne tudi druge snovi, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, kot sta na primer ovalbumin (beljakovina v jajčnem beljaku) ali neomicin (antibiotik). Ker lahko te snovi povzročijo reakcijo pri občutljivih ali alergičnih posameznikih, je njihova prisotnost navedena v informacijah za zdravstvene delavce in bolnike.

Vrste cepiv

Cepiva na osnovi beljakovin vsebujejo majhne delce virusa ali bakterije, ki niso nevarni, vendar pomagajo imunskemu sistemu prepoznati dejansko okužbo in se boriti proti njej. Cepiva proti gripi, tetanusu in oslovskemu kašlju so primeri tovrstnih cepiv, ki se uporabljajo že vrsto let.

Te beljakovine, izdelane v laboratoriju, zgolj spodbudijo imunski sistem in ne povzročijo okužbe ali bolezni.
Cepiva na osnovi beljakovin pogosto vsebujejo snovi, imenovane adjuvansi. Ti okrepijo odziv imunskega sistema na cepivo in povečajo zaščito.
 

Cepiva na osnovi mRNK in vektorska cepiva vsebujejo navodila za človeške celice, kako naj tvorijo antigensko beljakovino. Ta navodila so v eni od dveh oblik, bodisi kot molekula, imenovana informacijska ribonukleinska kislina ali mRNK, bodisi kot neškodljiv virus, ki prenaša genetske informacije.

Ko oseba prejme eno od teh vrst cepiv, njene celice preberejo ta navodila in začnejo proizvajati antigensko beljakovino, ki jo imunski sistem prepozna kot tujek, kar aktivira imunske celice in sproži proizvodnjo protiteles.

Prva štiri cepiva proti covidu-19, odobrena v EU, so bila cepiva na osnovi mRNK ali vektorska cepiva.
 

Inactivated vaccines contain viruses that have been inactivated (killed) in a lab using heat or chemicals.

Inactivated viruses cannot reproduce themselves or cause illness but can still produce an immune response in the body. When a person receives an inactivated vaccine, their immune system identifies the inactive viruses as foreign. This teaches the body to produce antibodies to fight the viruses off.

Live attenuated vaccines contain live viruses or bacteria that have been weakened  by changing their DNA or by selecting weakest viruses or bacteria to include in the vaccine.

Weakened viruses and bacteria in live attenuated vaccines cannot cause disease but they can still produce an immune response in the body. When a person receives a live attenuated vaccine, the immune system identifies the weakened bacteria or viruses as foreign. This teaches the body to produce antibodies to fight off the bacteria or viruses. 

Live attenuated vaccines produce a strong immune response that can last a long time. This means that fewer doses may be needed than for other types of vaccine.

Common live attenuated vaccines are the measles, mumps and Rubella (MMR) vaccine and the chickenpox vaccine.

The first vaccine ever developed was a live attenuated vaccine. This was a vaccine against smallpox, developed in 1798. Live attenuated vaccine technology is still used today in modern vaccines such as those for measles, chickenpox and yellow fever. 

Toxoid vaccines contain toxins that have been inactivated and are therefore no longer toxic.

Toxins are chemicals produced by bacteria and that can cause some diseases, such as tetanus and diphtheria. 

Toxoids are made in the lab by deactivating disease-causing toxins, using chemicals or heat.

Inactivated toxins in toxoid vaccines cannot cause illness but they can still produce an immune response in the body. When a person receives a toxoid vaccine, the immune system targets the deactivated toxins and learns how to neutralise them. This teaches the body how to deactivate the toxins and prevent disease in future.

Toxoid vaccines teach the body to combat the toxins produced by the bacteria rather than fight off the bacteria themselves.

Toxoid vaccines often include an adjuvant to make the response stronger.

Common toxoid vaccines are the ones used against tetanus and diphtheria.

Odobritev cepiv v EU

Preberite, kako organi v Evropi preverjajo, ali so cepiva varna in učinkovita, preden jih odobrijo za uporabo.

Koristi cepljenja

Kako nas cepiva ščitijo in preprečujejo širjenje bolezni? Spoznajte njihove koristi za posameznike in skupnost.