1. Domača stran
  2. O cepivih
  3. Kako cepiva delujejo

Kako cepiva delujejo

Cepiva delujejo tako, da imunski sistem naučijo, kako naj se bori proti bolezni, če pride v stik z njo. To močno zmanjša tveganje za hujši potek bolezni ali prenašanje okužbe na druge. Cepiva lahko ščitijo pred eno ali več boleznimi. Včasih je treba dati več cepiv hkrati, da se vzpostavi zaščita proti več nalezljivim boleznim.

Cepiva lahko ščitijo bodisi pred eno ali več boleznimi. Včasih je treba dati več cepiv hkrati, da se vzpostavi zaščita proti več nalezljivim boleznim.

Večina cepiv vsebuje oslabljeno ali inaktivirano obliko virusa ali bakterije oziroma njihov majhen delček, imenovan antigen.

Ko se oseba cepi, imunski sistem prepozna antigen kot tujek. To aktivira imunske celice, da začnejo proizvajati protitelesa in ustvarijo spomin na virus ali bakterijo. 

Če cepljena oseba pozneje pride v stik z dejanskim virusom ali bakterijo, ju bo njen imunski sistem prepoznal, zaradi česar bo začel izdelovati prava protitelesa in hitro aktiviral prave imunske celice ter s tem uničil virus ali bakterijo. To ustvari zaščito pred boleznijo.

Po drugi strani pa lahko ljudje, ki dobijo imunost po preboleni bolezni, to lahko prenašajo na druge in so izpostavljeni tveganju za resne zaplete zaradi nje.

How vaccines work
1. Antigen 2. Protitelesa 3. Imunski odziv

Zaščita

Različna cepiva nudijo različne ravni zaščite. Trajanje zaščite je odvisno od bolezni. Nekatera cepiva lahko ščitijo pred boleznijo le kratek čas, zato so morda potrebni poživitveni odmerki, druga pa ustvarijo doživljenjsko imunost.

Cepljenje ne ščiti le ljudi, ki so prejeli cepivo. Posredno ščiti tudi necepljene ljudi v skupnosti, saj zmanjšuje tveganje za izpostavljenost okužbi. Temu rečemo kolektivna imunost (z drugimi besedami tudi čredna imunost).

Sestavine

Poleg enega ali več antigenov so cepivu lahko dodane tudi druge sestavine, ki pripomorejo k ohranjanju stabilnosti in učinkovitosti cepiva. Regulativni organi zagotavljajo, da so vse te sestavine varne.

Te sestavine vključujejo:

  • stabilizatorje: za ohranjanje stabilnosti sestavin cepiva;
  • adjuvanse: snovi, ki spodbudijo imunski odziv na cepivo, zaradi česar je ta močnejši, hitrejši in trajnejši – na primer aluminij;
  • pomožne snovi: neaktivne sestavine, kot so voda, natrijev klorid (sol) ter konzervanse ali stabilizatorje, ki omogočajo, da cepivo med shranjevanjem ostane nespremenjeno in aktivno.

V nekaterih vrstah cepiv so lahko v sledovih prisotne tudi druge snovi, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, kot sta na primer ovalbumin (beljakovina v jajčnem beljaku) ali neomicin (antibiotik). Ker lahko te snovi povzročijo reakcijo pri občutljivih ali alergičnih posameznikih, je njihova prisotnost navedena v informacijah za zdravstvene delavce in bolnike.

Vrste cepiv

Cepiva na osnovi mRNK vsebujejo molekulo, imenovano prenašalna ribonukleinska kislina (mRNK), ki celicam daje navodila za boj proti bolezni.

Ko mRNK v cepivu vstopi v celice, prinese navodila za izdelavo neškodljive beljakovine, ki se ujema z delom virusa, za katerega je cepivo zasnovano, da zaščiti pred njim. 

Ker cepiva z mRNK posredujejo navodila za izdelavo majhnega dela virusa, ne morejo povzročiti bolezni. 

Ko celice začnejo proizvajati beljakovino, jo imunski sistem prepozna kot tujo, aktivira imunske celice in ustvarja protitelesa. Ta proces usposobi naš imunski sistem za boj proti virusom, ki vsebujejo to beljakovino, kar pomeni, da se bo telo ob srečanju s pravim virusom lažje borilo proti okužbi.

Virusna vektorska cepiva vsebujejo neškodljiv virus, ki v celice prenese majhen del genske kode virusa, ki povzroča bolezen. Čeprav ta koda ne more povzročiti bolezni, je sposobna sprožiti imunski odziv in naš sistem naučiti, kako se boriti proti bolezni.

Imunski odziv na cepiva z virusnimi vektorji je lahko zelo močan, kar pomeni, da lahko nudijo visoko raven zaščite pred okužbo ali hudo boleznijo. 

Inaktivirana cepiva vsebujejo viruse, ki so bili inaktivirani (uničeni) v laboratoriju z uporabo toplote ali kemikalij.

Inaktivirani virusi se ne morejo razmnoževati ali povzročiti bolezni, vendar lahko še vedno izzovejo imunski odziv v telesu. Ko oseba prejme inaktivirano cepivo, njen imunski sistem prepozna neaktivne viruse kot tujke. Tako se telo nauči proizvajati protitelesa, ki se borijo proti virusom.

Živa oslabljena cepiva vsebujejo žive viruse ali bakterije, ki so bili oslabljeni s spremembo DNK ali z izbiro najšibkejših virusov ali bakterij za vključitev v cepivo.

Oslabljeni virusi in bakterije v živih oslabljenih cepivih ne morejo povzročiti bolezni, vendar lahko še vedno izzovejo imunski odziv v telesu. Ko oseba prejme živo oslabljeno cepivo, imunski sistem prepozna oslabljene bakterije ali viruse kot tujke. Tako se telo nauči tvoriti protitelesa, ki se borijo proti bakterijam ali virusom. 

Živa oslabljena cepiva povzročijo močan imunski odziv, ki lahko traja dolgo časa. To pomeni, da bo morda potrebnih manj odmerkov kot pri drugih vrstah cepiva.

Običajna živa oslabljena cepiva so cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) ter cepivo proti noricam.

Prvo, kadar koli razvito cepivo, je bilo živo oslabljeno cepivo. To je bilo cepivo proti črnim kozam, razvito leta 1798. Tehnologija živega oslabljenega cepiva se še vedno uporablja v sodobnih cepivih, kot so cepiva proti ošpicam, noricam in rumeni mrzlici. 

Toksoidna cepiva vsebujejo toksine, ki so bili inaktivirani in zato niso več strupeni.

Toksini so kemikalije, ki jih proizvajajo bakterije in lahko povzročijo nekatere bolezni, kot sta tetanus in davica. 

Toksoidi se proizvedejo v laboratoriju z deaktiviranjem toksinov, ki povzročajo bolezni, z uporabo kemikalij ali toplote.

Inaktivirani toksini v toksoidnih cepivih ne morejo povzročiti bolezni, vendar lahko še vedno izzovejo imunski odziv v telesu. Ko oseba prejme toksoidno cepivo, imunski sistem napade deaktivirane toksine in se nauči, kako jih nevtralizirati. Tako bo telo vedelo, kako v prihodnosti deaktivirati toksine in preprečiti bolezni.

Toksoidna cepiva naučijo telo, da se bori proti toksinom, ki jih proizvajajo bakterije, in ne proti bakterijam samim.

Toksoidna cepiva pogosto vključujejo adjuvans za okrepitev odziva.

Običajna toksoidna cepiva so na primer cepiva, ki se uporabljajo proti tetanusu in davici.

Odobritev cepiv v EU

Preberite, kako organi v Evropi preverjajo, ali so cepiva varna in učinkovita, preden jih odobrijo za uporabo.

Koristi cepljenja

Kako nas cepiva ščitijo in preprečujejo širjenje bolezni? Spoznajte njihove koristi za posameznike in skupnost.