Respiratorni sincicijski virus

Kateri so simptomi respiratornega sincicijskega virusa? 

Čeprav ta virus različno prizadene ljudi v posameznih starostnih skupinah, najpogostejši znaki bolezni vključujejo:

• kašelj;
• kihanje;
• povišano telesno temperaturo;
• izcedek iz nosu;
• hropenje ali piskajoče dihanje;
• vneto žrelo;
• glavobol;
• zamašene dihalne poti;
• utrujenost.

Pri dojenčkih, ki se okužijo z respiratornim sincicijskim virusom, se lahko pojavijo različni simptomi, kot so:

• razdražljivost;
• zmanjšan apetit;
• spremembe v vzorcu dihanja;
• apneja (začasno prenehanje dihanja, zlasti med spanjem).

Pri otrocih, mlajših od pet let, lahko respiratorni sincicijski virus povzroči tudi:

• hitro dihanje;
• težave s požiranjem;
• sepso.

Pri odraslih, okuženih z respiratornim sincicijskim virusom, se lahko pojavita tudi:

• dezorientacija;
• zasoplost.

Kateri so možni zapleti zaradi respiratornega sincicijskega virusa? 

Čeprav je večina potekov bolezni blagih, lahko respiratorni sincicijski virus poslabša pridružene bolezni in povzroči resne zaplete, ki so lahko življenjsko nevarni. Zapleti hude okužbe z respiratornim sincicijskim virusom vključujejo bronhiolitis pri dojenčkih in majhnih otrocih, tj. vnetje majhnih dihalnih poti v pljučih, in pljučnico (okužbo pljuč).

Pri dojenčkih in majhnih otrocih so znaki hude okužbe s tem virusom, ki zahtevajo nujno zdravniško oskrbo, povezani z oteženim dihanjem. Kratko plitko dihanje, razširitev nosnic med vdihom, piskajoče dihanje, dihalni premori in vdrt prsni koš kažejo na potrebo po nujni medicinski oskrbi. Poleg tega morajo biti starši pozorni na pomodrelost ali posivelost ustnic, ustne votline ali nohtov, saj je to znak kritično nizke ravni kisika v krvi.

Pri dojenčkih se lahko razvije tudi sepsa, tj. okužba v krvnem obtoku, ki lahko povzroči najrazličnejše znake, kar vključuje padec krvnega tlaka, zvišanje srčnega utripa in zvišano telesno temperaturo. Pri starejših odraslih, okuženih z RSV, se lahko razvijejo zapleti, kot so poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni in bolezni srca.

Kako se respiratorni sincicijski virus širi? 

RSV se prenaša med ljudmi predvsem z delci, ki jih okužena oseba izloča v zrak (zlasti med govorjenjem, petjem, kričanjem, kihanjem, kašljanjem itd.).  Te delce lahko nato vdihnejo drugi ljudje, ki se nahajajo v bližini.

Ljudje, okuženi z respiratornim sincicijskim virusom, običajno širijo virus tri do osem dni in ga lahko začnejo širiti dan ali dva, preden dejansko zbolijo. Nekateri dojenčki in ljudje s šibkim imunskim sistemom lahko širijo respiratorni sincicijski virus še štiri tedne ali več, tudi potem, ko se zdi, da so se pozdravili. 

Večji delci (kapljice) lahko pristanejo tudi na površinah, ki se jih nato dotikajo drugi ljudje, zaradi česar se virus prenese na njihove roke, do okužbe pa pride, ko se dotaknejo svojih oči, nosu ali ust. To je pogost način prenosa pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki se dotikajo okuženih površin in igrač ali jih dajejo v usta. 

Kdo je izpostavljen tveganju za okužbo z respiratornim sincicijskim virusom?

Respiratorni sincicijski virus lahko prizadene ljudi vseh starosti, z njim pa se do drugega leta starosti okužijo skoraj vsi otroci. 

Najbolj ogroženi za hudo obliko bolezni so nedonošenčki in otroci, mlajši od šestih mesecev, osebe, starejši odrasli in osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali pridruženimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in pljuč. 

Kako se zaščititi pred okužbo z respiratornim sincicijskim virusom? 

Za zaščito prebivalstva, ki so ogroženi za hudo obliko bolezni zaradi respiratornega sincicijskega virusa, je bilo v zadnjih letih v EU odobrenih več vrst zdravil za imunizacijo za različne skupine prebivalstva. V nacionalnih smernicah je navedeno, katera od teh se priporočajo v posamezni državi.

Monoklonska protitelesa so v laboratoriju proizvedene beljakovine, ki so usmerjena proti točno določenemu patogenu. V primeru respiratornega sincicijskega virusa se monoklonska protitelesa dajejo novorojenčkom in dojenčkom za zaščito pred hudo obliko respiratornega sincicijskega virusa v prvi sezoni okužb s tem virusom, lahko se dajejo tudi otrokom, starim do 24 mesecev, ki so v drugi sezoni okužb s tem virusom še vedno ranljivi za hudo obliko te bolezni. 

Na voljo je tudi cepivo proti respiratornemu sincicijskemu virusu, ki je odobreno za odrasle, tj. starejše od 18 let, in tudi kot cepivo za nosečnice. Odvisno od nacionalnih priporočil se to cepivo daje med nosečnostjo za pomoč pri zaščiti dojenčkov s prenosom zaščitnih protiteles na plod skozi placento. 

Dve drugi cepivi proti respiratornemu sincicijskemu virusu sta odobreni za odrasle osebe, starejše od 60 let, in vsako od njiju je indicirano tudi za specifične mlajše starostne skupine, ki so izpostavljene večjemu tveganju za hudo obliko bolezni.

K omejevanju širjenja respiratornega sincicijskega virusa in zaščiti ljudi, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za hudo obliko bolezni, lahko pripomorejo naslednji ukrepi:

• pogosto umivanje in razkuževanje rok;
• pri kihanju si pokrijte nos in usta;
• izogibanje stiku z drugimi, ko ste bolni. 

Kako se respiratorni sincicijski virus zdravi?

Blagi primeri respiratornega sincicijskega virusa običajno ne potrebujejo zdravljenja, saj bolniki po nekaj dneh spontano okrevajo. Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, bo za spremljanje dihanja in koncentracije kisika morda potrebna bolnišnična oskrba. 

V hudih primerih lahko bolnišnično zdravljenje vključuje podporno oskrbo in podporo dihanju ter protivirusna zdravila skupaj s posebnim zdravljenjem morebitnih zapletov.