COVID-19
Kaj je covid-19?
Covid-19 je bolezen, ki jo povzroča hudi akutni respiratorni sindrom koronavirus-2 (SARS-CoV-2).
Izbruh covida-19, ki se je začel konec leta 2019 in se je po vsem svetu razširil v začetku leta 2020, je povzročil resne družbene in gospodarske motnje, leta 2023 pa je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije ugotovil, da covid-19 ne pomeni več izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju.
Na kratko
- Bolezen dihal, ki jo povzroča virus.
- Covid-19 se zlahka širi po zraku.
- Od leta 2020 je bilo po vsem svetu več kot 778 milijonov primerov in sedem milijonov smrtnih žrtev.
- Pri starejših ljudeh in osebah z oslabljenim imunskim sistemom lahko povzroči hude zaplete.
- Cepljenje ščiti pred hudimi simptomi covida-19.
Kateri so simptomi covida-19?
Simptomi vključujejo:
- povišano telesno temperaturo;
- kašelj;
- splošno oslabelost ali utrujenost;
- spremembo ali izgubo okusa ali vonja;
- boleče grlo;
- glavobol;
- bolečine v mišicah;
- drisko.
Potek bolezni se zelo razlikuje od osebe do osebe.
Pri nekaterih bolezen poteka asimptomatsko, to pomeni, da sploh nimajo simptomov.
V hujših primerih se lahko pojavijo naslednji simptomi:
- težave z dihanjem ali dihalna stiska;
- zmedenost;
- bolečine v prsih.
Ljudje s hudimi simptomi utegnejo potrebovati specializirano zdravstveno oskrbo in podporo.
Nekateri ljudje s hudimi simptomi covida-19 bodo morda potrebovali bolnišnično zdravljenje in oskrbo. Najhujši primeri bodo morda potrebovali intenzivno nego, pri čemer se lahko zlasti pri starejših osebah ali tistih s pridruženimi boleznimi, bolezen konča s smrtjo.
Kateri zapleti se lahko pojavijo pri covidu-19?
Bolniki s hudimi simptomi, ki prizadenejo dihalne poti, bodo morda morali na respirator (napravo za mehansko predihavanje). Nekateri bolniki, okuženih s covidom-19, so izpostavljeni večjemu tveganju za zaplete, povezane s strjevanjem krvi, kot sta možganska kap ali srčni napad.
Verjetnost sprejema v bolnišnico je večja pri starejših osebah in tistih z dolgotrajnimi ali pridruženimi boleznimi.
Kaj je postcovidno stanje ali dolgi covid?
Majhen delež bolnikov ima lahko dolgotrajne posledice okužbe z virusom SARS-CoV-2. To imenujemo postcovidno stanje ali dolgi covid.
Simptomi dolgega covida zajemajo:
- izgubo voha ali okusa;
- utrujenost;
- splošno oslabelost,
- zasoplost;
- kognitivne motnje.
Trenutno ni nobenega testa, s katerim bi postavili diagnozo postcovidnega stanja, njegovi simptomi pa lahko trajajo več tednov ali mesecev oziroma še dlje. Za to stanje trenutno ni zdravljenja. Iz dokazov pa je razvidno, da je pri osebah, cepljenih proti covidu-19, manjša verjetnost, da bodo poročali o simptomih postcovidnega stanja.
Kako se covid-19 širi?
Virus SARS-CoV-2 se prenaša med ljudmi predvsem z delci, ki jih okužena oseba izloča v zrak (zlasti med govorjenjem, petjem, kričanjem, kihanjem, kašljanjem itd.). Te delce lahko nato vdihnejo ljudje v njihovi bližini (običajno do dva metra stran).
Okužena oseba lahko okužbo širi že dva dni, preden se pri osebi, od katere se je okužila, pojavijo simptomi.
Simptomi se običajno pokažejo v petih do šestih dneh po tem, ko oseba zboli za boleznijo. Vendar lahko to traja zelo različno, od enega dneva do dveh tednov.
Večji delci (kapljice) lahko pristanejo tudi na površinah, ki se jih nato dotikajo drugi ljudje, zaradi česar se virus prenese na njihove roke, do okužbe pa pride, ko se dotaknejo svojih oči, nosu ali ust. Vendar je ta način prenosa veliko manj pogost kot prenos z osebe na osebo.
Kdo je izpostavljen tveganju za okužbo s covidom-19?
Tveganju za okužbo s covidom-19 so izpostavljeni vsi.
Vendar je pri nekaterih skupinah prebivalstva verjetnost, da se razvije huda oblika bolezni, večja. V to skupino spadajo osebe, starejše od 60 let, nosečnice in osebe s pridruženimi zdravstvenimi težavami, kot so:
- debelost;
- visok krvni tlak;
- sladkorna bolezen;
- bolezni srca;
- kronične bolezni, ki prizadenejo pljuča in dihalne poti;
- bolezni, ki prizadenejo živčni sistem;
- oslabljen imunski sistem.
Pri starejših osebah so simptomi običajno hujši kot pri zdravih mladih odraslih in otrocih. Kljub temu lahko vse okužene osebe virus še vedno prenašajo na druge, pri nekaterih mlajših odraslih in otrocih pa se lahko razvije tudi huda oblika bolezni.
V zaprtih prostorih, v katerih se zadržuje veliko ljudi, je širjenje covida-19 hitrejše: večji izbruhi so bili na primer v zaporih, centrih za migrante in živilsko-predelovalnih obratih.
Kako se lahko zaščitimo pred covidom-19?
Najučinkovitejši način za preprečevanje covida-19 je cepljenje. Pri cepljenih osebah je manj verjetno, da bodo zbolele za hudo obliko bolezni ali da bodo potrebovale hospitalizacijo. Zato javni zdravstveni organi vse ljudi, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj hujše oblike bolezni, pozivajo, naj se cepijo proti covidu-19.
Pogosto umivanje rok z milom in vodo ali uporaba dezinfekcijskih raztopin na osnovi alkohola tudi pomaga pri preprečevanju prenosa virusa z rok v telo prek oči, nosu ali ust.
Odobrena cepiva za uporabo v Evropski uniji
Za uporabo v Evropski uniji je odobrenih več cepiv. Seznam odobrenih cepiv proti covidu-19 je na voljo na spletnem naslovu: Zdravila za zdravljenje covida-19 | Evropska agencija za zdravila (EMA)
Kako se zdravi covid-19?
Na voljo so protivirusna zdravila, ki neposredno učinkujejo na virus SARS-CoV-2. Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje zgodnje okužbe pri osebah z visokim tveganjem za razvoj hude oblike bolezni, da se prepreči napredovanje bolezni.
Protivirusna zdravila se lahko uporabljajo sočasno z drugimi možnostmi kliničnega podpornega zdravljenja, npr. s terapijo s kisikom, ki se zagotovi na podlagi presoje zdravnika, odgovornega za oskrbo posameznika.
Najnovejše informacije o možnostih zdravljenja covida-19 so na voljo na spletišču Evropske agencije za zdravila (EMA): Zdravljenja in cepiva proti covidu-19 ali spletišču Evropske komisije: Zdravljenje covida-19 (europa.eu)
Opomba: Informacije v tem informativnem pregledu so zgolj splošne narave in nikakor ne nadomeščajo zdravnikove strokovne presoje posameznega primera.