1. Domača stran
  2. O cepivih
  3. Kako cepiva delujejo

How vaccines work

Vaccines work by teaching the immune system how to fight off a disease in case it ever comes into contact with it. This greatly reduces the risk of becoming seriously ill or spreading a disease to others. Vaccines can protect against one or multiple diseases. Sometimes, multiple vaccines may be given at once to protect against several diseases.

Vaccines can protect against either one or multiple diseases. Sometimes, multiple vaccines may be given at once to protect against several diseases.

Most vaccines contain a weakened or an inactivated form of a virus or bacterium, or a small part of it, called an antigen.

When a person gets vaccinated, their immune system recognises the antigen as foreign. This activates immune cells to produce antibodies and create a memory of the virus or bacterium. 

Later, if the person comes into contact with the actual virus or bacterium, their immune system will remember it, and then produce the right antibodies and activate the right immune cells quickly, to kill the virus or bacterium. This protects the person from the disease.

In contrast, people who become immune by getting the actual disease can spread it to others and put themselves at risk of serious complications from the disease.

How vaccines work
1. Antigen 2. Protitelesa 3. Imunski odziv

Protection

Different vaccines bring about different levels of protection. The duration of protection varies depending on the disease. Some vaccines can only protect against a disease for a short period and may need booster doses; for others, immunity can last a lifetime.

Vaccination not only protects people who have received a vaccine. It also indirectly protects unvaccinated people in the community, by decreasing the risk of exposure to infection. This is known as community immunity (also called herd immunity).

Components

In addition to one or more antigens, other components can also be added to help keep the vaccine stable and effective. Regulators make sure that all these components are safe.

These components include:

  • stabilisers: to keep vaccine components stable;
  • adjuvants: these improve the immune response to the vaccine by making the response stronger, faster and more sustained over time – an example of which is aluminium;
  • excipients: these are inactive ingredients, like water, or sodium chloride (salt), as well as preservatives or stabilisers that help the vaccine remain unchanged during storage, keeping it active.

In some vaccines, there may also be trace amounts of other substances used in the manufacturing process, such as ovalbumin (a protein found in eggs) or neomycin (an antibiotic). If these substances might cause a reaction in sensitive or allergic individuals, their presence is declared in the information given to healthcare workers and patients.

Vrste cepiv

Cepiva na osnovi mRNK vsebujejo molekulo, imenovano prenašalna ribonukleinska kislina (mRNK), ki celicam daje navodila za boj proti bolezni.

Ko mRNK v cepivu vstopi v celice, prinese navodila za izdelavo neškodljive beljakovine, ki se ujema z delom virusa, za katerega je cepivo zasnovano, da zaščiti pred njim. 

Ker cepiva z mRNK posredujejo navodila za izdelavo majhnega dela virusa, ne morejo povzročiti bolezni. 

Ko celice začnejo proizvajati beljakovino, jo imunski sistem prepozna kot tujo, aktivira imunske celice in ustvarja protitelesa. Ta proces usposobi naš imunski sistem za boj proti virusom, ki vsebujejo to beljakovino, kar pomeni, da se bo telo ob srečanju s pravim virusom lažje borilo proti okužbi.

Virusna vektorska cepiva vsebujejo neškodljiv virus, ki v celice prenese majhen del genske kode virusa, ki povzroča bolezen. Čeprav ta koda ne more povzročiti bolezni, je sposobna sprožiti imunski odziv in naš sistem naučiti, kako se boriti proti bolezni.

Imunski odziv na cepiva z virusnimi vektorji je lahko zelo močan, kar pomeni, da lahko nudijo visoko raven zaščite pred okužbo ali hudo boleznijo. 

Inaktivirana cepiva vsebujejo viruse, ki so bili inaktivirani (uničeni) v laboratoriju z uporabo toplote ali kemikalij.

Inaktivirani virusi se ne morejo razmnoževati ali povzročiti bolezni, vendar lahko še vedno izzovejo imunski odziv v telesu. Ko oseba prejme inaktivirano cepivo, njen imunski sistem prepozna neaktivne viruse kot tujke. Tako se telo nauči proizvajati protitelesa, ki se borijo proti virusom.

Živa oslabljena cepiva vsebujejo žive viruse ali bakterije, ki so bili oslabljeni s spremembo DNK ali z izbiro najšibkejših virusov ali bakterij za vključitev v cepivo.

Oslabljeni virusi in bakterije v živih oslabljenih cepivih ne morejo povzročiti bolezni, vendar lahko še vedno izzovejo imunski odziv v telesu. Ko oseba prejme živo oslabljeno cepivo, imunski sistem prepozna oslabljene bakterije ali viruse kot tujke. Tako se telo nauči tvoriti protitelesa, ki se borijo proti bakterijam ali virusom. 

Živa oslabljena cepiva povzročijo močan imunski odziv, ki lahko traja dolgo časa. To pomeni, da bo morda potrebnih manj odmerkov kot pri drugih vrstah cepiva.

Običajna živa oslabljena cepiva so cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) ter cepivo proti noricam.

Prvo, kadar koli razvito cepivo, je bilo živo oslabljeno cepivo. To je bilo cepivo proti črnim kozam, razvito leta 1798. Tehnologija živega oslabljenega cepiva se še vedno uporablja v sodobnih cepivih, kot so cepiva proti ošpicam, noricam in rumeni mrzlici. 

Toksoidna cepiva vsebujejo toksine, ki so bili inaktivirani in zato niso več strupeni.

Toksini so kemikalije, ki jih proizvajajo bakterije in lahko povzročijo nekatere bolezni, kot sta tetanus in davica. 

Toksoidi se proizvedejo v laboratoriju z deaktiviranjem toksinov, ki povzročajo bolezni, z uporabo kemikalij ali toplote.

Inaktivirani toksini v toksoidnih cepivih ne morejo povzročiti bolezni, vendar lahko še vedno izzovejo imunski odziv v telesu. Ko oseba prejme toksoidno cepivo, imunski sistem napade deaktivirane toksine in se nauči, kako jih nevtralizirati. Tako bo telo vedelo, kako v prihodnosti deaktivirati toksine in preprečiti bolezni.

Toksoidna cepiva naučijo telo, da se bori proti toksinom, ki jih proizvajajo bakterije, in ne proti bakterijam samim.

Toksoidna cepiva pogosto vključujejo adjuvans za okrepitev odziva.

Običajna toksoidna cepiva so na primer cepiva, ki se uporabljajo proti tetanusu in davici.

Odobritev cepiv v EU

Preberite, kako organi v Evropi preverjajo, ali so cepiva varna in učinkovita, preden jih odobrijo za uporabo.

Koristi cepljenja

Kako nas cepiva ščitijo in preprečujejo širjenje bolezni? Spoznajte njihove koristi za posameznike in skupnost.