VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Vsa cepiva, ki se uporabljajo v Evropi, morajo izpolnjevati stroge varnostne standarde in dokazati, da njihove koristi odtehtajo morebitna tveganja.  

Kljub temu lahko zdravniki nekaterim osebam cepljenje odsvetujejo zaradi njihovega osebnega zdravstvenega stanja.  

Razlog za to je, ker imajo oslabljen imunski sistem zaradi bolezni (npr. levkemija ali diseminirani plazmocitom) ali drugih zdravil, ki jih jemljejo (kot so zdravila za pripravo na presaditev organa ali zdravljenje določenih vrst raka).  

Kadar imajo ljudje tovrstne težave z imunskim sistemom, se lahko njihovo telo na cepljenje odzove drugače. Ljudje se bodo morda morali izogibati določenim cepivom tudi zato, ker so alergični na eno ali več sestavin. V nekaterih vrstah cepiv se lahko na primer v sledovih nahajajo tudi druge snovi, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, kot sta na primer ovalbumin (beljakovina v jajčnem beljaku) ali neomicin (antibiotik). 

Odločitev o cepljenju iz zdravstvenih razlogov je treba vedno sprejeti po posvetu z zdravnikom.  

Čeprav okužba s številnimi boleznimi ljudem daje določeno imunost po okrevanju, to ne velja za vse bolezni. Zaradi bolezni so ljudje tudi veliko bolj izpostavljeni tveganju zapletov zaradi bolezni in njenega širjenja na druge. Cepljenje je najvarnejši način za zagotavljanje trajne zaščite pred boleznijo. 

Cepljenje proti bolezni prinaša veliko manj tveganja kot bolezen sama. Poleg tega bodo zaradi bolezni tveganju okužbe izpostavljeni tudi bližnji in celotna skupnost.  

Čeprav nobeno zdravilo ali cepivo ni 100-odstotno učinkovito, je cepljenje najboljša možnost za zaščito pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. 

Pri boleznih, kot sta gripa ali covid-19, lahko hkrati kroži veliko različnih sevov ali mutacij. V takšnih primerih se cepiva običajno prilagodijo, da ščitijo pred najpogostejšimi oblikami gripe ali covida-19 v določeni sezoni. To lahko pomeni, da lahko še vedno zbolimo, če smo izpostavljeni sevu, proti kateremu cepivo morda ni tako učinkovito. 

Pri cepljenih ljudeh, ki kljub temu zbolijo, so simptomi običajno blažji, pri njih pa je tudi veliko manj verjetno, da se bo razvila huda oblika bolezni ali se bodo pojavili zapleti. 

Nobeno cepivo ne spreminja človeške DNK in vpliva nanjo.  

DNK se nahaja v jedru naših celic in je zelo dobro zaščitena. Nekatera cepiva proti covidu-19 uporabljajo mRNK (sporočilno RNK), da telo naučijo, kako naj se bori proti virusu, ki povzroča covid-19, vendar ta na noben način ne vpliva na vašo DNK, saj mRNK ne vstopi v celično jedro. 

Namesto tega sporočilna mRNK ostane na zunanjem delu celic in se uporabi le za izdelavo majhnega dela virusa, ki lahko vaše telo nauči, kako se zaščititi. Ko se to zgodi, se mRNK zelo hitro razgradi.  

Cepiva, ki vsebujejo sporočilno mRNK, proučujejo že desetletja in niso našli dokazov, da bi spremenila našo DNK.   

Cepiva se v Evropi uporabljajo že več kot stoletje in dokazano prinašajo bistveno manjše tveganje kot bolezni, pred katerimi ščitijo. 

Vsa cepiva, ki se uporabljajo v EU/EGP, gredo skozi strog postopek odobritve. Ko se cepiva začnejo uporabljati, zdravniki, regulatorji in drugi zdravstveni organi nenehno spremljajo poročila o domnevnih neželenih učinkih cepiv, tako kot to velja za vsa zdravila. Ta postopek spremljanja varnosti je znan kot farmakovigilanca. 

Nekatera cepiva lahko kmalu po dajanju sicer povzročijo manjše neželene učinke, kot je nelagodje na mestu injiciranja ali glavobol, vendar ni dokazov, da bi lahko danes uporabljana cepiva povzročila dolgotrajne škodljive učinke na zdravje ljudi.   

Podrobnejše informacije o tej temi najdete na naših straneh o postopku odobritve cepiv ter o varnosti in neželenih učinkih.

Zaradi cepljenja se nekatere bolezni v Evropi pojavljajo zelo redko. Čeprav v Evropi ni več primerov otroške paralize, je ta bolezen še vedno prisotna v nekaterih drugih delih sveta.  

Če se število ljudi, ki so cepljeni proti otroški paralizi v Evropi, zmanjša, je možno, da bi se ta bolezen lahko s teh območij razširila nazaj v Evropo ali drugam, kjer je že bila izkoreninjena. 

Cepljenje je zato bistveno, da se bolezni, ki so zelo redke ali se ne pojavljajo več v Evropi, ne bodo ponovile. 

Cepiva ne povzročajo avtizma. Raziskovalci po vsem svetu so v več sto študijah iskali kakršno koli povezavo, a niso našli nobenih dokazov o njej.  

Študija iz leta 1998, v kateri so iskali povezavo med cepivi in avtizmom, je vsebovala izmišljene podatke, zato so jo znanstveniki in zdravniki na splošno ovrgli. Znanstvena revija, v kateri je bila objavljena, jo je umaknila. Glavni avtor je bil izbrisan iz zdravniškega registra Združenega kraljestva in ne sme več opravljati zdravniške prakse.  

Dokazov o povezavi med cepljenjem in avtizmom ni, stotine naknadnih študij pa to potrjujejo. Raziskovalci po vsem svetu so iskali kakršno koli povezavo in je niso mogli najti.  

Vsa cepiva, odobrena za uporabo v Evropi, gredo skozi dolgotrajen postopek odobritve, da se dokaže njihova varnost, po odobritvi pa se nenehno spremljajo glede neželenih učinkov.  

Cepiva ne vsebujejo nevarnih kemikalij. Vsa cepiva morajo izpolnjevati stroge varnostne standarde, preden so odobrena za uporabo v Evropi.  

Nekatera cepiva vsebujejo snovi, ki lahko vzbujajo zaskrbljenost, kot so aluminijeve soli in ostanki formaldehida. Te snovi se vedno dodajo v majhnih, varnih količinah, njihovo dodajanje pa je nujno za pravilno delovanje cepiva. 

Količina formaldehida v nekaterih cepivih je na primer manjša od količine, ki jo človeško telo naravno proizvede, da lahko deluje.  

Aluminijeve soli se v nekaterih cepivih varno uporabljajo že od 30. let prejšnjega stoletja. Manjše količine aluminijevih soli je mogoče najti tudi v živilih in pitni vodi. Pri nekaterih cepivih imajo ključno vlogo, da lahko cepivo osebo zaščiti pred boleznijo.  

Ravni vseh sestavin cepiva skrbno nadzorujejo, tako da so prisotne v koncentracijah, ki so varne. Regulativni organi preverjajo, ali so koristi cepiv večje od tveganj morebitnih reakcij na njihove sestavine. 

Cepljenje pomaga zaščititi ljudi pred boleznimi. Ker je pri cepljenih ljudeh tveganje, da zbolijo, veliko manjše, je tudi manjša verjetnost, da bodo širili bolezen. Če je v skupnosti cepljenih veliko ljudi, njihova imunost proti bolezni ščiti tudi manjše število tistih ljudi, ki se ne morejo cepiti. To se imenuje „čredna imunost“ ali „kolektivna imunost“. 

Če se zanašate na to, da se bodo cepili drugi ljudje v vaši skupnosti, ste izpostavljeni večjemu tveganju, da boste zboleli, pri številnih boleznih pa to sploh ne deluje. Kadar se bolezni, ki so prisotne v našem okolju, ne prenašajo s človeka na človeka ali imajo veliko različnih sevov, se lahko necepljene osebe okužijo ne glede na to, koliko ljudi okoli njih je bilo cepljenih. 

Čredna imunost ni nadomestek za cepljenje. Z opustitvijo cepljenja so ljudje izpostavljeni večjemu tveganju, večja pa je tudi verjetnost, da bo bolezen krožila v njihovi skupnosti.

Cepiva pomagajo zaščititi ljudi pred boleznimi. Telo naučijo, da se brani pred okužbami, zaradi katerih zbolimo.  

Večina cepiv vsebuje samo majhen del virusa ali bakterije, da imunski sistem naučijo, kako se braniti pred boleznimi, druga pa vsebujejo uničeno različico. Ta cepiva sama po sebi ne morejo povzročiti bolezni. 

Tako imenovana živa oslabljena cepiva vsebujejo oslabljeno različico virusa ali mikroorganizma, ki povzroča bolezen. Ti lahko – v redkih primerih – povzročijo blago obliko bolezni pri ljudeh, ki imajo oslabljen imunski sistem zaradi bolezni ali zdravljenja. Če je vaš imunski sistem oslabljen, je pomembno, da se o prednostih in slabostih cepljenja pogovorite z zdravnikom.