Hepatitis B
Kaj je hepatitis B?
Hepatitis B je okužba jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa B in se prenaša s stikom z okuženimi telesnimi tekočinami.
Do večine okužb pride zaradi stika z okuženo krvjo, čeprav so lahko kužni tudi sperma, slina in vaginalni izločki.
Po akutni ali kratkotrajni okužbi s hepatitisom B se pri nekaterih ljudeh razvije kronična ali dolgotrajna okužba.
Na kratko: Hepatitis B v Evropi
- Okužba jeter, ki jo povzroča virus.
- Hepatitis B se širi prek okuženih telesnih tekočin.
- Vsako leto zabeležijo približno 25 000 primerov.
- Hepatitis B in C sta odgovorna za približno 55 % smrti zaradi raka jeter v Evropi.
- Približno 3,6 milijona ljudi v EU/EGP ima kronične okužbe z virusom hepatitisa B, kar povečuje tveganje za nastanek raka jeter.
- Hepatitis B in z njimi povezane zaplete je mogoče preprečiti s cepljenjem.
Kakšni so znaki in simptomi hepatitisa B?
Številni posamezniki nimajo nobenih znakov ali simptomov, povezanih s kratkotrajno okužbo, če pa se ti le pojavijo, so lahko naslednji:
- zlatenica (porumenelost kože ali beločnic),
- temen urin,
- utrujenost,
- izguba teka,
- nelagoden občutek v trebuhu,
- siljenje na bruhanje,
- bruhanje,
- zvišana telesna temperatura.
Kakšni so zapleti pri hepatitisu B?
Pri nekaterih ljudeh se lahko razvije kronična ali dolgotrajna okužba. Mlajša ko je oseba, ko se okuži, večja je verjetnost, da se razvije kronični hepatitis B. Na primer, pri kar 90 % dojenčkov, ki se okužijo z virusom, se lahko razvije kronična okužba, medtem ko je ta delež pri odraslih osebah nižji od 5 %.
Pri ljudeh s kronično okužbo je večje tveganje za več zapletov, vključno s cirozo (brazgotinjenjem jeter) in rakom jeter (hepatocelularnim karcinomom).
Kako se hepatitis B širi?
Hepatitis B se prenaša s stikom z okuženimi telesnimi tekočinami, kot je kri, ali med spolnim odnosom. V EU/EGP je najpogostejši način prenosa virusa spolni prenos.
Redkeje se prenaša v zdravstvenih ustanovah zaradi neustrezne sterilizacije medicinske opreme ali ponovne uporabe brizgalk in igel. Prenos med transfuzijo krvi ali s krvnimi pripravki je v Evropi redek zaradi učinkovitih programov preverjanja varnosti krvi.
Virus se lahko prenese tudi med porodom. To je v Evropi redko zaradi programov testiranja med nosečnostjo (prednatalni presejalni pregledi) in cepljenja ob rojstvu, če je mati pozitivna. Vendar je prenos okužbe z okužene matere na otroka med nosečnostjo ali porodom (vertikalni prenos) še vedno eden od najpogostejših načinov prenosa po vsem svetu.
Virus se lahko prenaša tudi s souporabo predmetov, ki so bili v stiku z okuženimi telesnimi tekočinami. S predmeti, ki poškodujejo kožo ali sluznice, kot so brivniki in zobne ščetke, lahko pride do izpostavljenosti okuženi krvi.
Kdo je izpostavljen tveganju za okužbo s hepatitisom B?
Čeprav lahko vsakdo dobi hepatitis B, so bolj ogrožene naslednje skupine:
- osebe, ki imajo spolne odnose z osebami, okuženimi s hepatitisom B,
- osebe, ki si vbrizgavajo droge ali posojajo igle, brizge in druge pripomočke,
- dojenčki, rojeni materam s hepatitisom B,
- ljudje, ki živijo z osebo, ki ima hepatitis B,
- nekatere skupine bolnikov, kot so sladkorni bolniki ali osebe na dializi,
- zdravstveni delavci, izpostavljeni stiku s krvjo.
Kako se lahko prepreči okužba s hepatitisom B?
Cepljenje proti hepatitisu B je najučinkovitejša oblika preprečevanja okužbe. Varna in učinkovita cepiva zagotavljajo visoko raven zaščite, zato je večina držav v Evropi uvedla splošne programe cepljenja otrok proti hepatitisu B.
Lahko se prepreči tudi s/z:
- praksami varnega injiciranja,
- varnejšimi spolnimi praksami,
- celovitimi strategijami za preverjanje varnosti krvi,
- temeljitim nadzorom okužb v zdravstvenih ustanovah.
Kako se hepatitis B zdravi?
Večina bolnikov za zdravljenje akutnega hepatitisa B ne prejema nobenega posebnega protivirusnega zdravljenja in je deležna podporne nege na podlagi simptomov.
Kronična okužba z virusom hepatitisa B se lahko zdravi s protivirusnimi zdravili. Zdravljenje ne ozdravi okužbe, lahko pa upočasni ali zaustavi napredovanje ciroze, zmanjša verjetnost razvoja raka jeter in izboljša dolgoročno preživetje.
Opomba: informacije, podane v tem informativnem listu, so zgolj splošne narave in nikakor ne nadomeščajo zdravnikove strokovne presoje posameznega primera.