Podatkovni list

Kaj je gripa?

Gripa (influenca) je nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča okužba z virusom gripe. V Evropi se gripa pojavlja v obliki rednih vsakoletnih epidemij v zimskem času.

Ocenjuje se, da se vsako leto v Evropski uniji/Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s sezonskimi virusi gripe okuži do 50 milijonov ljudi.

Z virusom gripe (npr. z virusom ptičje in prašičje gripe) se lahko okužijo tudi živali, ki lahko v nekaterih primerih potem okužijo ljudi.

Poleg sezonskih epidemij se občasno lahko pojavijo novi virusi gripe in povzročijo pandemijo. Pandemija virusa gripe je hitro širjenje novega virusa človeške gripe po svetu.

Symptoms of influenza

Kakšni so bolezenski znaki gripe?

Nekateri, ki se okužijo z virusom gripe, ne zbolijo. Pogosti bolezenski znaki pri obolelih pa so:

  • vročina ali vročičnost;
  • glavobol;
  • bolečine v mišicah;
  • splošno slabo počutje;
  • izcedek iz nosu;
  • boleče grlo;
  • kašelj.

Resnost bolezni se zelo razlikuje, oboleli morda sploh nimajo bolezenskih znakov ali pa se pri njih razvije huda oblika bolezni. V nezapletenih primerih bolezenski znaki običajno samodejno izzvenijo v enem tednu od pojava.

Father and child

Kakšni so zapleti okužbe z virusom gripe?

Mogoča zapleta okužbe z virusom gripe sta pljučnica in encefalitis (vnetje možganov).

Huda bolezen in zapleti so pogostejši pri zelo majhnih dojenčkih, starejših ljudeh šibkega zdravja in nekaterih skupinah prebivalstva z zdravstvenim tveganjem. Kljub temu približno polovica otrok in delovno sposobnih odraslih, ki potrebujejo intenzivno nego, nima predhodnih bolezenskih stanj.

Kako se virus gripe prenaša?

Virus gripe se zlahka širi z osebe na osebo, prenos pa v glavnem poteka prek neposrednega stika z izločki kužnih bolnikov, kot so kapljice tekočine, ki se izločajo med njihovim kašljanjem ali izdihavanjem. Prenaša se tudi z izločki na dlaneh, robčkih in površinah, ki se jih ljudje dotikajo.

Kdo je izpostavljen tveganju za okužbo z virusom gripe?

Vsako leto se z virusom gripe okuži približno 20 % prebivalstva, bolezenski znaki pa se pojavijo pri enem od štirih okuženih ljudi.

Otroci se zaradi še nerazvitega imunskega sistema nekoliko pogosteje okužijo kot odrasli. Poleg tega je pri otrocih bolj verjetno, da se bodo okužili zaradi slabših higienskih praks.

Ranljive skupine so:

  • starejši,
  • osebe vseh starosti s kroničnimi bolezenskimi stanji (kot so bolezni srca, težave s pljuči in dihali ter sladkorna bolezen ali težave z imunskim sistemom),
  • nosečnice in
  • otroci, mlajši od 5 let.

V primerjavi s tistimi, ki so sicer zdravi, je pri navedenih osebah bolj verjetno, da bodo zbolele za hudo boleznijo.

process of vaccination illustration

Kako preprečiti gripo?

Najučinkovitejši način za preprečevanje gripe je cepljenje. Države članice EU cepljenje proti sezonski gripi priporočajo ranljivim skupinam, kot so starejše osebe v starosti od ≥ 50 do ≥ 65 let (odvisno od države), in osebam s kroničnimi zdravstvenimi stanji.

Poleg tega Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in EU (1) državam priporočata, naj izboljšajo precepljenost pri zdravstvenih delavcih. Večina držav članic EU upošteva priporočila SZO glede cepljenja nosečnic, nekatere pa upoštevajo priporočila o cepljenju zdravih otrok, starih od 6 mesecev do 5 let.

Cepiva proti sezonski gripi je treba vsako leto na novo pripraviti, saj se virus gripe stalno spreminja.

Kako se gripa zdravi?

V večini primerov se bolnikom, ki so zboleli za gripo, za lajšanje bolezenskih znakov svetujeta počitek in pitje zadostne količine tekočine. Tveganje za prenos okužbe na druge se zmanjša tudi z zadrževanjem doma. Bolniki naj se posvetujejo z zdravnikom, če se jim stanje poslabša.

Protivirusna zdravila, ki jih je treba vzeti čim prej po nastopu bolezni, so varen in učinkovit način zdravljenja gripe. V splošnem se priporočajo hospitaliziranim bolnikom, hudo obolelim ali bolnikom, pri katerih bolezen hitro napreduje, in ranljivim skupinam. (2)

V nekaterih primerih pride pri bolnikih po okužbi z virusom gripe do bakterijskih zapletov, ki jih je treba zdraviti z antibiotiki.

Opomba: informacije, podane v tem informativnem listu, so zgolj splošne narave in nikakor ne nadomeščajo zdravnikove strokovne presoje posameznega primera.

Več informativnih listov

Klopni meningoencefalitis (KME)

Ključna dejstva o klopnem meningoencefalitisu (KME), simptomih, zapletih, dejavnikih tveganja, načinu širjenja, preprečevanju in zdravljenju.

Opičje koze (Mpox)

Ključna dejstva o opičjih kozah (Mpox), simptomih, zapletih, dejavnikih tveganja, načinu širjenja, preprečevanju in zdravljenju.

Oslovski kašelj

Ključna dejstva o oslovskem kašlju, simptomih, zapletih, dejavnikih tveganja, načinu širjenja, preprečevanju in zdravljenju.

Page last updated 7 Nov 2022