Koristi cepljenja za skupnost

Cepljenje ne ščiti le posameznika, ki je prejel cepivo, temveč tudi ljudi v njegovi okolici, ki so dovzetnejši za nalezljive bolezni, saj se s cepljenjem zmanjša tveganje širjenja bolezni med člani družine, sošolci, prijatelji, sosedi in drugimi pripadniki skupnosti.

Če je v populaciji dovolj ljudi imunih za določeno nalezljivo bolezen, je manj verjetno, da se bo ta širila z osebe na osebo. Temu rečemo „kolektivna imunost“ (z drugo besedo tudi „čredna imunost“).

Cepiva na ta način posredno ščitijo tudi druge ljudi, ki so dovzetnejši za zadevno bolezen. Sem spadajo dojenčki, otroci, starostniki, osebe z oslabelim imunskim sistemom, bolniki z rakavimi obolenji in ljudje, pri katerih iz medicinskih razlogov ni mogoče cepiti.

To pomeni, da imajo ljudje, ki ne morejo biti cepljeni, na primer zaradi tega, ker so premladi ali alergični na sestavine v cepivu, koristi od cepljenja drugih ljudi, saj se s tem omeji širjenje bolezni v skupnosti.

Za vzpostavitev kolektivne imunosti na ošpice pristojni organi za javno zdravje priporočajo, da je treba cepiti 95 % prebivalstva z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam (cepivo MMR za zaščito proti ošpicam, mumpsu in rdečkam).

Toda pri nekaterih nalezljivih boleznih se ni mogoče zanesti na kolektivno imunost. S tetanusom se na primer lahko okužimo pri čisto navadnih poškodbah, vključno ob ugrizu psa ali mačke. Cepljenje je edini način za zagotovitev neposredne zaščite proti tetanusu.

Programi imunizacije poleg tega zmanjšujejo družbeno, psihološko in finančno breme bolezni za prebivalstvo in vlade, zmanjšujejo pritisk na sisteme zdravstvenega in socialnega varstva in omogočajo ljudem udejstvovanje v produktivnih dejavnostih, kot sta izobraževanje in zaposlitev.